Inflacija in kupna moč: kaj nam povedo podatki SURS-a za leto 2024

Inflacija je upadla — zakaj tega ne čutimo?

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je za leto 2024 zabeležil povprečno letno inflacijo 2,4 %, kar je znatno manj od 9,8 % iz leta 2022 in 7,2 % iz leta 2023. Na papirju gre za dobro novico. Težava je v tem, da inflacija meri hitrost rasti cen, ne njihove absolutne ravni. Ko cene nehal rasti tako hitro, ostanejo vseeno višje kot pred tremi leti — in ravno tu leži paradoks: povprečna neto plača v Sloveniji je v istem obdobju nominalno zrasla za 14,3 %, toda realna plača, popravljena za inflacijo, je v tretjem četrtletju 2024 še vedno za 3,1 odstotne točke pod ravnjo iz prvega četrtletja 2021. Z drugimi besedami: kupujemo z istim denarjem, ki pa je dejansko manj vreden kot pred štirimi leti. Hrana, energija in najemnine — tri kategorije, ki zajemajo največji delež gospodinjskih izdatkov — so ostale strukturno dražje, čeprav se njihova letna rast umirja. SURS podatki za tretje četrtletje 2024 kažejo, da so cene hrane in brezalkoholnih pijač v povprečju za 22 % višje kot januarja 2021, energenti pa za 31 %. Tega indeks potrošniških cen v eni sami letni številki ne pokaže — pokažejo ga šele dolgotrajne primerjave.

Kaj to pomeni za slovenskega potrošnika v praksi

Eurostat podatki za primerjavo kupne moči (PPS) kažejo, da je Slovenija v letu 2023 dosegla 91 % povprečja EU-27 — napredek glede na 88 % iz leta 2019, a z opozorilom: ta indeks ne upošteva razlik v stanovanjskih stroških znotraj države. V Ljubljani povprečna najemnina za 60-kvadratno stanovanje presega 900 € mesečno, medtem ko je v Ptuju ali Murski Soboti enaka stanovanje mogoče najeti za 450–550 €. Strukturna razlika v stroških življenja med statističnimi regijami pomeni, da enaka plača v Osrednjeslovenski regiji zagotavlja nižjo dejansko kupno moč kot ista plača v Podravski ali Pomurski regiji. Makroekonomska statistika tega ne vidi — bralci Dober Skupina pa.